Afrika po afriško! Njihov glas mora biti slišan!

Predstavljam vam potovanje v Afriko kot prostovoljec, za vas zgodbo deli vzgojiteljica Mateja Kordiš, ki je prostovoljka in botra 2 otrokoma v Gambiji. Prav tako organizacija potuj kot prostovoljec pripravlja nov projekt. Ustanavlja in gradi se karierno izobraževalni center, zelo pomembno je kaj mislijo gambijci, ne kar mi mislimo, da je za njih najboljše. Projekt je zasnovan tako, da oni povedo kaj potrebujejo, kje točno rabijo pomoč, da lažje razumete: Ne bomo sadili krompirja, če oni jedo riž.

Ga. Urša Faal, ki je ustanoviteljica društva za otroke sveta in programa Potuj kot prostovoljec pove, da ideja projekta izključno na podlagi gambijskih idej, predlogov in analize. Tudi kapacitete za prostovoljce bodo na voljo. V večini organizacije takšnih projektov delajo tako, da naredijo kaj oni mislijo, da je pomembno. Projekt, ki ga snujemo mi je zastavljen tako, da resnično upoštevamo tisto, kar bi ljudje tam potrebovali.

Mateja Kordiš je začela z botrstvom in dodeljen ji je bil en otrok star 14 let, z imenom Alkali. Postopek je takšen, da podpišeš pogodbo in jo pošlješ na društvo za otroke sveta. Mesečni znesek 17 eur je kritje za malico enega otroka, lahko pa poravnate letno šolnino, ki znaša 47 eur . Verjemite za vas je takšen znesek majhen, v Gambiji pa ima otrok možnost hoditi v šolo in imeti malico. V Sloveniji je šolska malica samoumevna, v Afriki otroci malice nimajo, saj si je ne morejo privoščiti. Mateja je poravnala oba zneska in kasneje raziskovala kakšne ima organizacija tabore in skupinske odprave. Potujete lahko na način, da greste na obisk k svojemu otroku, ali v skupini, kjer se odločite na kakšen način boste pomagali v Gambiji. Kot učitelj v šoli ali vrtcu, kot zdravstveni delavec ali se ukvarjate s fotografijo. Mateja dela v Sloveniji v vrtcu že 32 let, hkrati pa po svojih najboljših močeh pomaga tamkajšnjim otrokom. Prav te dni se nahaja v Gambiji, kjer že pridno delajo in v teh dneh je pomagala z organizacijo učitelja za pomoč tistim otrokom, ki jim gre malo slabše v šoli.

Mateja, kaj vse potrebujemo, da odpotujemo v Afriko?

Sama sem se pozanimala in raziskala kako bi bilo to potovanje individualno, hitro sem se odločila, da enostavno grem! Da odpotujem in obiščem družino kateremu otroku pomagam. Dobro sem premislila kdaj je možno, razmislila kako naj časovno in finančno uskladim. Stroški, ki nastanejo so za stanovanje, torej resort v Afriki, letalska karta in cepljenja preden odpotujete. Obvezno cepljenje je za rumeno mrzlico in priporočljivo hepatitis a in b ter tetanus. Pri svojem osebnem zdravniku imate cepljenje tetanusa zastonj, če tega niste opravili v zadnjih 10 letih. Viza več ni potrebna, dobite jo v Barceloni na letališču. Ko sem prispela sta me pričakala Buba in Hana, ki sta mi sedaj že kot družinska člana. Buba je taksist in gambijski prostovoljec, Hana pa je mati petih otrok. Pričakala sta me na letališču in odpeljala do resorta. To so super domačini, ki pomagajo prostovoljcem in so tudi sami prostovoljci za organizacijo.

Kdaj ste bili prvič v Gambiji in ali vas je bilo kaj strah?

Prvič sem bila v Afriki 28.4.2017, sedaj sem vnovič tukaj. Prostovoljno delam v šoli, sistem dela je čisto drugačen kot pri nas. Vsi otroci imajo enake uniforme, spijo kar na klopeh in potrebujejo veliko sočutja. Res je, da se čustveno ne smemo preveč vpletati in ne preveč razdajati, ker je otrok veliko in ne bi bilo konca.

Res so odprti za vse stike in nove ljudi. Jaz sem se, ko sem obiskala Gambijo prvič, odločila že takoj drug dan po pristanku, da spoznam družino in fanta, ki sem mu botra. Ta fant ne hodi v to šolo, kjer sem jaz pomagala. Prinesla sem mu darilo, nekaj majic in peresnico napolnjeno za šolo. Kasneje sem postala botra tudi bratu. Tam sem kupila eno vrečo riža, ki njim zadostuje za cel mesec. Kupite lahko nekaj stvari, ki jih potrebujejo, najboljše, da tam vidite kaj je potrebno. Govorim o tem, ker vsakdo vpraša kaj bi jim lahko podarili, verjemite veliko jim pomeni, če dobijo riž, ki je potreben, da je družina sita. Si tudi zelo pomagajo, družina ima zraven dveh bratov še 2 sestrici, ki že tudi hodita v šolo in starejšo sestro, ki je že poročena. Sprejmejo pa k sebi tudi kakšno družino, mamo z otroci in ji pomagajo, če potrebuje karkoli. Zato jih je včasih številčno in za vse skrbi oče.

V Afriki je vedno kdo od Slovencev , nikoli niste sami. Kupite si lahko tudi gambijsko telefonsko številko katero uporabljate in tudi organizacija ima telefon v resortu, da lahko koga pokličete, če potrebujete karkoli.

Prvič, ko sem šla me ni bilo strah, saj nisem v peklu ampak na svetu. (smeh) Res je, da nikoli prej nisem veliko potovala z letalom, samo enkrat v Turčijo in mogoče je bil malo prisoten strah, da se nebi izgubila na letališču kaj drugega pa ne.

Kako pa izgleda življenje tam v primerjavi z našo deželo?

Predvsem velika razlika v infrastrukturi in neurejena cestna pravila »ki jih ni« in je djumbus. ( smeh)

Razlika v vremenu, tam je vedno poletje in ni letnih časov. Potrebujete kakšen dan, da se privadite na okolje, vreme ter ljudi. Obala in morje v Afriki ni nič posebnega, se preveč ne družijo na obali kot smo tega vajeni mi, predvsem potekajo druženja v obliki kakšnih športnih aktivnostih.

 

Tudi hrana je zelo raznolika, njihova posebnost je tapalapa, to je kruh z maslom in res veliko riža. Od sadja najdete veliko, kot so banane, mango, kokos.

Denarna valuta so dalasi, 50 dalasijev je 1 eur za občutek, da si lažje predstavljate.

Kako pomagate tamkajšnjim otrokom?

Pomagam kot pomoč v šoli, konkretno pomoč pri angleškem jeziku in osnovnih stvareh, koncentracija otrok in individualno delo. Prepisovanje besed, motorika in pisanje. Predvsem socializacija v okolje in pogovor. Otroci potrebujejo prilagoditev v okolje, sprejmemo vas lepo, veliko si pojejo in se ves čas smejijo. Moj prvi dan sem bila ob prvem potovanju v vrtcu, otroci niso znali niti angleško in bilo je več neverbalne komunikacije. Sem bila tudi sama malo nerodna kasneje pa smo že zapeli slovensko pesem, so zelo odprti in prijazni. Veliko sem bila v 5. razredu, sploh ne vem kako sem tam pristala. ( smeh) Sem se tudi trudila pomagati, vendar imajo popolnoma drugačen postopek računanja pri matematiki in sem raje individualno delala z dvema ali tremi otroci. Pomagati individualno je zelo posebno doživetje , 96 % otrok je muslimanov in govorijo veliko narečij, zato je velikokrat težava angleščina .

Je kakšna posebnost v šoli, ki je nam nevsakdanja razen uniform?

Ob petkih se ob 12 h konča pouk, ker gredo vsi k maši. Lepo se oblečejo in sicer v najlepše kar imajo in pojejo, praznujejo petke kot mi nedelje. Otroci gredo v šolo gredo, ko se lahko plača, niso omejeni na leta kdaj šolo začeti, zato ni čudno, če srečate različno starost otroka v istem razredu.

 

Če želite Afriko doživeti celostno in ne samo kot turist lepo vabljeni, da potujete kot prostovoljec in s tem pomagate tudi otrokom.

Za več informacij nam pišite na mail: info@potujkotprostovoljec.si