Prihaja praznični čas. Čas veselja, druženja v objemu najbližjih ter izmenajve daril. Že razmišljate, kaj boste letos podarili? Ena od možnosti s katero težko zgrešite je nakup dišečih sveč. Vas zanima, kako različne vonjave, ki jih dišeče sveče sproščajo vplivajo na posameznika?

Zaznavanje vonja

S pojmom vonjave opredelimo kemične spojine v zraku, ki vzbudijo naše vohalne čutilne celice ter sprožijo odziv v možganih. Vonjave so lahko prijetne ali neprijetne. Naši možgani pa z določanjem prijetnosti vonjav med drugim delujejo preventivno. S pomočjo zaznavanja vonja namreč hitreje prepoznamo nevarnost (npr. požarni dim) ali pa se zaščitimo pred morebitno okužbo (npr. pokvarjena hrana).

Dejstvo je, da se vonjave vgradijo v naš spomin. Zagotovo ste že prišli v situacijo, ko ste se na podlagi vonja spomnili na točno določen dogodek ali prostor. O tem med drugim piše tudi eden od svetovnih književnikov – Proust. Grižljaj peciva, pomočenega v čaj, je metafora, ki jo kot del obveznega učnega načrta spoznavajo naši srednješolci.

Omenili smo, da dražljaj pri zaznavi vonja, predstavljajo kemične spojine v zraku, ki pošljejo signal možganom. Del možganov imenovan limbični sistem, ki je med drugim center, ki nadzira spomin in čustvovanje. Raziskovalne skupine so že dokazale, da pozitivna čustva, ki jih sprožijo določene vonjave znižujejo nivo stresa ter izboljšajo mentalno podobo posameznika.

Povezava zaznave vonjav z limbičnim sistemom je hkrati odgovor na vprašanje, zakaj vonjave v resnici vplivajo na naše razpoloženje ter psihološko stanje. In prav na tem zaznavanju vonjav so osnovani izdelki na tržišču, ki vključujejo vonjave.

Eterična olja in čustovanje

Dišeče sveče vsebujejo eterična olja različnih rastlin. V njih najdemo različne aromatske spojine, ki jih s pridom uporabljamo v različnih proizvodih (na primer kozmetičnih, čistilnih), pa tudi v storitveni dejavnosti (na primer aromaterapija). O koristnih vplivih vonjav v sklopu aromaterapije poročajo različne raziskovalne skupine, ki so med drugim ugotovile, da so udeleženci aromaterapij (v primerjavi s kontrolno skupino) poročali o zmanjšanju anksioznosti, izboljšanju spanca ter uravnanju krvnega pritiska.

Aromatske spojine, ki jih vsebujejo dišeče sveče, so snovi, ki dokazano vplivajo na razpoloženje, stres, depresijo, apatijo, občutke sreče, sprostitev ter stimulacijo.

Že sam vonj kave pri ljubiteljih tega toplega napitka sproži izboljšanje storilnostne naravnanosti ter sposobnosti osredotočanja.

Vonjave limone, ki jih sproščamo v zrak poslovnega prostora, po poročanju japonske raziskave, poveča produktivnost posameznika za 54 %. Sorodna raziskava Univerze v Ohio pa je potrdila, da vonj limone dvigne nivo norepinfrina – kemične spojine v možganih -, ki je povezan z lažjim sprejemanjem odločitev ter povečano motivacijo. Z nakupom dišeče sveče, ki bo vsebovala vonj limone, boste torej osebo podprli tudi na področju motivacije ter boljše produktivnosti. Ob tem ste zagotovo pomislili – odlično darilo za mojega šefa, kajne?

Zimske mesece pogosto povezujemo z božičnim vonjem domače jabolčne pite. In kaj pravi znanost glede jabolčnega vonja dišeče sveče? Vonj jabolk naj bi sprostil bolečino, ki jo čuti oseba, ki v tistem času doživlja migreno oziroma glavobol. Posamezniki, ki vonj jabolk povezujejo s pozitivnimi čustvi, dokazano ob vonju jabolka začutijo olajšanje v intenziteti in trajanju simptomov glavobola oziroma migrene. Dodatno naj bi vonj zelene jabolke pomagal pri nadzoru občutkov anksioznosti.

Cimet velja za eno od prvih začimb, ki so jo uporabljali ljudje, zato ne preseneča, da je pogosta spojina, ki so dodane v dišeče sveče zlasti v božičnem času. Eterična olja cimeta spodbudijo delovanje možganov ter izboljšajo možganske funkcije.

Ne moremo niti mimo vonja sivke, ki je priljubljena vonjava tako za dišeče sveče kot aromaterapijo. Sivka zmanjšuje simptome anksioznosti, stresa, melanholije ter nespečnosti. Ker posameznika sprosti je zelo priljubljena tako v zasebni kot poslovni rabi.

Priljubljena je tudi izbira vonja iglavcev (vonj bora), ki spodbuja sprostitev posameznika, zniža občutke stresa, napolni telo z energijo, izboljša koncentracijo  ter zmanjšuje občutke slabosti. Ljudje, ki so vonj iglavcev ocenili kot pozitiven pa so že na zunaj kazali boljšo samopodobo.

Kot zadnjo pa predstavimo še vanilijo. Pri vaniliji ne gre za vonjave eteričnih olj, pač pa produkt, ki ga dobimo z ekstrakcijo ploda in semen vanilije. Uporablja se v parfumskih industriji, slaščičarstvu ter aromaterapiji ter zmanjša stres in anksioznost.

Zaključek

Vonjave so del našega vsakdana in z njimi moramo znati živeti. Dane informacije naj vam bodo v pomoč pri izbiri vonja zase ali svoje najbližje. In še – nič ne smrdi, le neprijetno diši …