Kaj je kolektivna pogodba in katere vrste pravzaprav poznamo

Kolektivna pogodba je pogodba, ki ureja pravice delavcev in delodajalcev, v njej so zapisane pravice in obveznosti bolj podrobno za določen sektor gospodarske ali negospodarske dejavnosti. V kolektivni pogodbi so lahko točno določene pravice oziroma obveznosti, ki pa ne smejo biti v nasprotju z zakonom. Sklenejo jo sindikati ali delodajalci in mora biti javno objavljena v pisni obliki, delavci pa z njo lahko pridobijo le več pravic, kot jih omogoča zakon. Sestavljena je iz dveh vsebinsko različnih delov in sicer obligacijskega dela, ki ureja pravice ter obveznosti in določa mirne načine morebitnih sporov. Normativni del je bolj specifičen in kolektivna pogodba v tem delu podrobno določa pravice in obveznosti pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, pri prenehanju delovnega razmerja ter same pravice v času trajanja delovnega razmerja.

V njej so določena tudi plačila za opravljeno delo, dodatek za prehrano in prevoz ter drugi morebitni prejemki, kot so razne nagrade, stimulacije, dodatek za nočno delo. Prav tako določa kakšna mora biti varnost pri delu in v nekaterih poklicih tudi določbe o zdravju in opisuje, kakšni so pogoji za delovanje sindikata pri določenem delodajalcu. V primeru, da se ugotovi, da so pravice iz pogodbe o zaposlitvi drugačne kot tiste, ki so zapisane v kolektivni pogodbi, se v primeru spora upošteva kolektivna pogodba, saj je v takšnem primeru kršena že ob sklenitvi delovnega razmerja. Pri prenehanju delovanja kolektivne pogodbe gre lahko za potek časa, če je sklenjena za določen čas sporazumno ali pa z odpovedjo. Pogoji za odpoved so prav tako določeni v sami pogodbi, prav tako tudi odpovedni rok.  Če je sklenjena za določen čas, se z objavo nove prenehajo upoštevati določbe iz stare, lahko pa tudi zaradi raznih sprememb pravic in obveznosti nastane nova pogodba in tudi v tem primeru se stare določbe ne upoštevajo več po objavi nove.  Če je nova kolektivna pogodba manj ugodna za zaposlenega, ki je v nekem podjetju že iz časa veljavnosti stare kolektivne pogodbe se delavcu priznajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi, če so ugodnejše in seveda točno določene v pogodbi o zaposlitvi. Vedno, ko pride do spora, se stranki poskušata mirno sporazumeti in dogovoriti in če to ni mogoče je potrebno posredovanje strokovnjaka. Strokovnjaka imenuje minister za delo in če tudi on ne more rešiti spora je možen način reševanja z arbitražo.

Poznamo dve vrsti kolektivne pogodbe – tiste iz dejavnosti in podjetniške.  Kot že samo ime pove je kolektivna pogodba iz dejavnosti tista, ki ureja pravice in obveznosti v določeni dejavnosti, na primer v gostinstvu in turizmu ali trgovini, skratka vezana je na dejavnost, ne na določeno podjetje oziroma gospodarsko družbo. Ena stran predstavlja različne sindikate posamezne dejavnosti, druga stran pa  združenja in zbornice, kot je na primer Gospodarska zbornica ali Združenje delodajalcev. To kolektivno pogodbo morajo upoštevati vsi delodajalci v določeni dejavnosti, tudi če sami niso podpisniki pogodbe, velja torej na področju celotne dejavnosti. V gospodarski družbi pa se pravice in obveznosti urejajo s pogajanji med upravo oziroma vodstvom in predstavniki sindikata in v ta sindikat mora biti včlanjenih vsaj 15% zaposlenih v tem podjetju. Sklene se podjetniška kolektivna pogodba in velja samo za posamezno podjetje, v katerem je bila sklenjena. Če v podjetju ni sindikata lahko delodajalec uredi pravice in obveznosti v splošnih določbah, oziroma aktih.

Če niste prepričani, katera kolektivna pogodba velja v vašem primeru, si lahko na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ogledate spisek vseh kolektivnih pogodb po dejavnostih. Določila, ki so napisana za določeno dejavnost so ravno tako zavezujoča, kot zakonski akti in nikoli niso v nasprotju z zakonom, veljajo pa tako zakoni, kot tudi določila iz kolektivne pogodbe. Katera kolektivna pogodba velja za vaše podjetje pa je odvisno od šifre glavne dejavnosti, ki je vpisana v register za določeno podjetje in članstva v združenjih, katerih član je podjetje. Za delavca vedno veljajo določila iz pogodbe o zaposlitvi, splošni akti podjetja  in določila iz kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. Vse navedeno pa mora biti v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in v primeru, da obstajajo sporne določbe, ki jih ni možno natančno opredeliti, se upoštevajo določbe, ki so za delavca ugodnejše. Prav tako lahko na primer nova kolektivna pogodba, ki jo objavi delodajalec določa manj pravic od stare kolektivne pogodbe, ki jo z objavo nove prekliče, vendar vam te pravice potem veljajo iz same pogodbe o zaposlitvi, zato je pomembno, da se v samo pogodbo tudi zapišejo ob sklenitvi, tudi, če so takrat pravice iz kolektivne pogodbe zelo ugodne, ker jo je dejansko lahko preklicati in objaviti novo, zlasti, če gre za podjetniško. V samem podjetju je tudi odvisno, kako močan in uspešen je sindikat, koliko se lahko pogaja z vodstvom oziroma upravo. Po navadi je v večjih podjetjih tudi sindikat močnejši in številčnejši in pravice so v tem primeru natančneje opredeljene. Kolektivna pogodba je vsekakor izredno pomemben del pri zagotavljanju pravic in na strani ministrstva za delo lahko preverite kaj določa po posameznih dejavnostih. V določenem podjetju pa je potrebno preveriti kolektivno pogodbo ob sklenitvi delovnega razmerja.