Računalniške igre lahko povzročajo odvisnost

Računalniške igre so preprost način zabave, vendar za to enostavnostjo se skriva temna stran, ki jo včasih ne vidimo. Računalniške igre igramo lahko vsak dan, nekateri igrajo po eno uro, eni po celo sedem ur ne prekinjeno. Kaj nekoga spodbudi, da igra po sedem ur na dan ali morda celo več? Včasih so bile igre enostavne. Kupil si CD ali DVD in si ga potem vstavil v konzolo in igral kupljeno igrico. V zadnjih parih letih se je to spremenilo, saj so se z izboljšavo tehnologije, podjetja znašla. Vedela so točno kako prodati kupcu dodatne dele igre za nekakšen bonus. V resnici to ni bonus material ampak samo del igre, ki jo je podjetje odrezalo od končnega izdelka. Ta bonus material pa potem prodajajo kupcu tako, da naredijo posebno verzijo, ki je dražja, kjer lahko dobi celotno igro in bonus. Možno je tudi, da ta bonus material sploh ni možno kupiti posebej, ampak je na voljo v točno določeni verziji programa. Temu po navadi rečejo zbirateljska verzija računalniške igre. Podjetja nenehno spreminjajo svoje načine, s katerimi poizkušajo zvišati dobiček.

Prejšnje leto je prišlo do posebne situacije, kjer je zaradi takšnih načinov prišlo do velike drame. Podjetje, ki se imenuje Electronic Arts, je izdalo igro, ki se imenuje Battlefront 2. V tej igri, igraš v svetu popularne serije Star Wars. Serija je zelo popularna in zato je veliko ljudi pričakovalo to igro. Ta računalniška igra je imela 3 verzije. Standardna verzija, tako imenovana Deluxe verzija in Super Deluxe verzija. V standardni verziji dobiš samo igro, brez kakršnihkoli bonusov. V Deluxe verziji računalniške igre dobiš igro in tako imenovani season pass, ki garantira, da dobiš vse bonuse, ki bodo izšli za igro in Super Deluxe verzija, ki ima za vse to in še nekakšne kozmetične dodatke in različne bonus materiale, kot so v obliki video posnetkov ali pdf knjig. Ko je izšla običajna verzija, je stala 60€, Deluxe je bila 70€ in Super Deluxe je bila 80€. Slednja je imela takšno ceno zato, ker v njem dobiš vse kar je del originalne igre. Ampak Electornic Art se ni vstavil tam. Podjetje je želelo še večji dobiček in je zato ustvarilo sistem žrebanja na srečo. Temu sistemu na srečo rečemo loot boxes. V bistvu je to neke vrste izbira na srečo, ki vsebujejo vse od kozmetike, zvočne komentarje, ki jih uporabljajo heroji, sprej ali ikono.

V primeru Battlefront 2, so ljudje ugotovili, da če hočejo igrati, kot znane osebe iz serije Star Wars, morajo kupiti kar dosti teh škatel. To lahko kupiš z valuto, ki jo pridobiš, ko igraš igro ali resničnim denarjem. Velikokrat cena ni ista in je ceneje, če jo kupiš z običajnim denarjem. S tem podjetje zmaga na dva načina. Prvi način je to, da mora igralec računalniške igre igrati veliko časa, da zasluži dovolj, da lahko kupi eno škatlo. Drugi način je pa to, da podjetje ve, da za brezplačen nakup škatle mora oseba dlje časa igrat igro. Ravno zato, ponudi osebi lažji način pridobivanja škatel z resničnim denarjem. Za pridobivanje vsega tega bonus materiala potrebujemo več tisoč škatel in, če hočemo nekaj posebnega, ne moremo to direktno kupiti, ampak moramo upati na srečo, da dobimo kar hočemo. Tako ljudje z lahkoto trpijo za odvisnostjo iger na srečo, saj le-te enostavno zasvojijo uporabnika. Zaradi tega, potem igrajo več kot 8 ur na eni sami igri, igrajo isto stvar znova in znova, da dobijo dovolj denarja, da si lahko kupijo možnost, da dobijo, kar hočejo. Računalniške igre niso več nedolžne igre, ampak so postale orodje podjetji, da izčrpajo čim več od kupca in nato ponovijo proces z vsako novo igro. Povsem drugačna zgodba pa je z igro z imenom Overwatch. Ustvarilo jo je podjetje Blizzard in uporablja enak sistem škatel, vendar drugače kot Electronic Arts. Njihov sistem je dosti bolj prijazen uporabnikom. Za vsako stopnjo, ki jo dosežeš, dobiš škatlo, kar seveda spodbuja igranje. Imajo posebno sekcijo iger. Namreč če jih igraš in zmagaš 3 igre, dobiš škatlo, in lahko to ponoviš tri krat na teden. Te škatle vsebujejo samo kozmetične dele in ne vplivajo na igro tako, kot škatle v igri Battlefront. Še ena velika razlika je tudi v tem, da se v škatlah skriva posebna valuta, s katero lahko kupiš kar si želiš, torej imaš izbiro. Moraš kupiti oziroma si zaslužiti škatlo, vendar imaš možnost izbire. Takšnega nabora ne vidiš v Battefront-u. Odvisnost je težko prepoznati in je še težje odvaditi, vendar je možno. Odvisnost od računalniške igre ni nova stvar, vsekakor pa so pred desetimi leti igre in podjetja uporabljale drugačno strategijo. Računalniške igre so se v večini igrale preko spleta, za dostop pa si potreboval posebne kartice, na katerih si imel en mesec dovoljenega igranja. Zato so ljudje igrali na dan po 10 ur, da so izkoristili njihov čas. Bilo je tudi zahtevno igrati, saj si mogel koordinirati z drugimi ljudmi, ki mogoče niso v tvojem časovnem pasu. Na srečo večina teh iger ne obstaja več oziroma so spremenili prodajni in ponudbeni model. Zastonj računalniške igre in igranje je le eden od načinov, da podjetja dobijo svoj dobiček.